O avtizmu

Splošno o avtizmu

Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito stereotipnostjo/nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov.

V Sloveniji smo se začeli s tem strokovnim področjem ukvarjati relativno pozno tudi glede na ekonomsko manj uspešne države. Danes relativno dobro obvladamo diagnostiko, izrazito pa smo šibki na področju terapevtskih obravnav. To občutijo predvsem starši teh otrok, saj je glavno breme pomoči na njihovih ramenih.

Dokazano je, da imajo otroci z avtizmom, ki so vključeni v dovolj intenzivno zgodnjo obravnavo, pomembno boljši izid kasneje v življenju.

Glede na hude izzive, pred katerimi so starši teh otrok, saj jim največkrat ne znajo učinkovito pomagati, so oni ter cela družina zelo ranljivi glede na zdravje in kakovost življenja. Na tem področju je pomembno več stresa in obolenj pri starših, pa tudi večji delež enostarševskih družin. Kot starši praviloma ne dobijo pomoči za svoje otroke, je ne dobijo tudi zase, ne v smislu potrebnih informacij in znanj in ne v smislu psihične podpore ali terapije, če jo potrebujejo. Dodatna težava je izrazito pomanjkanje znanja pri strokovnjakih, ki delajo s temi otroki in odraslimi na področju zdravstva, izobraževanja in socialne podpore. Glede na to so njihovi pristopi veliko manj učinkoviti, kot bi ob boljšem razumevanju in poznavanju te razvojne motnje lahko bili.

Pogostnost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več 10x, kar jo danes uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo – gre že za več kot 1% populacije.

Avtizem ostaja stalnica skozi celo življenje, ravno tako tudi potreba teh oseb po pomoči in podpori. To predstavlja pomembno finančno breme tudi za celotno družbo. Breme je še večje, če so te osebe, ko odrastejo, popolnoma odvisne od tuje pomoči ali določene institucije. To pa se pogosteje zgodi, če v otroštvu ne dobijo prave pomoči v smislu učenja bolj prilagojenega vedenja in samostojnega ter neodvisnega življenja. Zgodnja terapija in kasneje ustrezno šolanje ob strokovnjakih, ki imajo znanja s področja posebnih potreb teh otrok, tako bistveno zmanjša tudi finančno breme, ki ga ima družba zaradi razvojnih in vedenjskih specifičnosti teh oseb.

Osebe z avtizmom so praviloma ovirane na številnih področjih, zato njihova problematika ni rešljiva zgolj na področju enega družbenega sektorja ali državnega resorja. Gre za izrazito kompleksno in interdisciplinarno problematiko, ki bi jo morali na tak način tudi reševati – s sodelovanjem in koordinacijo dela med področjem zdravstva, izobraževanja in socialne podpore. Samo tako lahko ta zgodba uspe.

Značilnosti avtizma

Otroci in odrasli z MAS imajo težave pri/z:

  • socialni interakciji
  • verbalni in neverbalni komunikaciji
  • učenjem
  • ponavljajočim vedenjem
  • neobičajnimi ali zelo omejenimi aktivnostmi in interesi

Običajno ljudje z avtizmom težko komunicirajo z ostalimi ljudmi in imajo težave z razumevanjem druženja v socialne namene. Zato se posamezniki z avtizmom na vsakodnevne situacije in spremembe odzivajo na neobičajen način. Nezmožnosti komunikacije se lahko kaže v izbruhih jeze, samopoškodovalnem in agresivnem vedenju ter kljubovanju.

Avtizem po intenzivnosti zelo variira. Posamezniki s težjo obliko avtizma imajo lahko težje kognitivne motnje, senzorne težave in simptome ekstremno ponavljajočega in neobičajnega vedenja.

Otroci z MAS se razvijajo drugače in z drugačno hitrostjo kot njihovi vrstnik tako na področju motorike, jezika kot tudi pri kognitivnih in socialnih veščinah. Lahko, da so zelo dobri pri nekaterih naprednih in kompleksnih veščinah, kot je na primer reševanje matematičnih problemov, “lahke” stvari, kot na primer govorjenje ali vzpostavljanje prijateljstva, pa so za njih težke.

Življenje in delo z nekom, ki ima težjo obliko avtizma, je lahko zelo težko in zahteva veliko potrpežljivosti in razumevanja stanja avtizma. Lažje oblike avtizma pa se kažejo v posebnostih, ki jih povzročajo težave v razumevanju socialnih kontekstov.

Vzroki avtizma

Vzroke avtizma so najprej iskali v neustreznih razvojnih in družinskih pogojih (Bruno Bettelheim – hladne matere). Leta 1964 pa je Bernard Rimland avtizem opisal kot biološko motnjo v knjigi Infantile Autism: The Syndrome and Its Implications for a Neural Theory of Behavior. Naslednja prelomnica so bile raziskave dvojčkov iz konca sedemdesetih let, ki so sicer na zelo majhnih vzorcih dokazovale, da je avtizem gensko pogojen.

Novejše raziskave pa nakazujejo, da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov.

To potrjuje tudi največja študija dvojčkov z avtizmom doslej, ki je bila objavljena leta 2011 Genetic Heritability and Shared Environmental Factors Among Twin Pairs With Autism, v kateri avtorji vpliv okoljskih faktorjev postavijo celo pred vplive genetike.

Prvi znaki avtizma

Vsebina je še v pripravi.

Pojavnost avtizma

Novejše raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra odstotek novorojenih otrok. V Sloveniji je glede na te podatke 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra (MAS). Kot večina ostalih razvojnih motenj so tudi MAS pogostejše pri dečkih kot pri deklicah.

Potrebujete naš nasvet ali usmeritev?

 

Želimo vam ponuditi vse informacije in odgovore na vaša vprašanja o avtizmu in Aspergerjevem sindromu.

Zveza za avtizem Slovenije

Ulica Ivanke Uranjek 1
SI-3310 Žalec

Kontakt

E-mail: zveza.avtizem@gmail.com

Spremljajte nas tudi na FB

Pin It on Pinterest