Dieta in prehrana

Katera dieta je najprimernejša?

Pri tako heterogeni skupini kot so otroci z avtizmom je zelo težko ali celo nemogoče najti terapijo, ki bi bila učinkovita za vse otroke. Nekatere terapije, ki pri posameznih otrocih pozitivno učinkujejo, pri drugih otrocih niso uspešne, lahko se zgodi celo, da se stanje po uvedbi terapije še poslabša. To velja tako za uradna zdravila – antipsihotike (Ritalin, Risperdal, Stratera…), kot tudi za posamezne alternativne metode (razne diete, vitaminsko mineralne dodatke, probiotike, prebavne encime, imunoglobuline, hiperbarično komoro, detoksifikacijo, matične celice…).

Katera terapija oz. kombinacija terapij bo za vašega otroka najprimernejša? Odgovorite si lahko samo vi sami, če posamezno terapijo preizkusite. Edino splošno navodilo je le, da ne hitite preveč. Ko uvajate posamezne dodatke, diete ali druge terapije, se rezultati ne pokažejo takoj, zato je treba hiteti počasi. Istočasno se uvaja le eno novo terapijo in potem je treba počakati vsaj mesec dni, da se vidi rezultat. Pišite dnevnik!

Gaps

V Slovenijo smo leta 2014 povabili nevrologinjo dr. Natasho Campbell – McBride, ki je zaradi potrebe, da sina ozdravi avtizma dokončala podiplomski študij s področja prehrane. Na osnovi svojega raziskovalnega dela je napisala veliko knjig in znanstvenih prispevkov.

Dr.  Natasha Campbell – McBride trdi, da je avtizem, disleksijo, hiperaktivnost, motnje pozornosti in govorne težave mogoče pozdraviti. Rešitev za zdravljenje omenjenih diagnoz vidi v prehranjevalnem protokolu GAPS, ki  je sestavljen iz treh prvin: prehrana, prehranski dodatki (probiotiki)) ter razstrupljanje.

Na vprašanje kaj se zgodi pri GAPS otrocih dr. Natasha Campbell – McBride pojasnjuje: »Ker iz črevesja v možgane teče reka toksinov, so možgani zamašeni s strupi in ne morejo predelovati čutnih informacij. Čutne informacijo se spremenijo v zmes, v možganski hrup, zaradi česar se otrok ne more učiti. Posledično se ti otroci ne naučijo, kako komunicirati. Drugo leto je ključno za dozorevanje možganov in, če so otrokovi možgani zamašeni zaradi toksičnosti, se začne pojavljati avtizem.«

Dr. Natasha Campbell – McBride ima v Cambridgeu v Angliji zasebno kliniko, na kateri se ukvarja z otroci in odraslimi, ki imajo učne težave, nevrološke motnje in obolenja prebavil.

Več o dieti GAPS na spletni strani www.naravnaimunost.si in www.gaps.me

Osebne izkušnje mame otroka z avtizmom

Leta 2014 , po predavanju, dr. Natashe Campbell – McBride, smo doma pričeli s protokolom diete GAPS ( brez glutena, mleka, sladkorja…) na 1. stopnji. Začetek je bil precejšnja sprememba v prehrani ( predhodno sta se otroka prehranjevala z živili brez glutena in živalskega mleka). Odločitev, da bomo z dieto pričeli ( vsa družina)  takoj v začetku počitnic je bila pravilna. Otroka sta reagirala različno, mlajši otrok (star je bil pet let) , ki ima avtizem je na začetku izvajanja diete deloval zelo utrujeno, brez energije, že skoraj slabotno (bruhanje in visoka temperatura). Slabotno stane sina me je skrbelo, zato sem za nasvet povprašala pediatrinjo in znanko Mojco Vozel, raziskovalko multikulturnih vzorcev prehranjevanja in zdravja, katero sem spoznala na predavanju GAPS.

Mojca Vozel mi je s svojim znanjem ves čas stala ob strani, me bodrila, z njeno pomočjo smo  uspešno prešli vse stopnje. Po dveh letih, ko smo se na drugačen, zdrav način prehranjevanja že dobro navadili, smo pričeli z dodajanjem živil, ki so pri dieti GAPS dovoljena. Sedaj so minila že skoraj 4 leta in otroka se še vedno prehranjujeta po dieti GAPS. Moja opažanja pri mlajšem otroku, ki ima avtizem so predvsem redno odvajanje blata, (tudi do 4 x dnevno  – normalno blato), noč prespi, je umirjen in ni agresiven, ima večjo pozornost in koncentracijo, veliko manj je tikov. Tudi sama sem vzporedno z otrokoma pričela z dieto, počutila sem se zelo dobro, imela veliko energije, potrebe po dodatnem hranjenju nisem imela. Predsodki, kateri se porajajo pri prehranskem protokolu diete GAPS so povsem odveč. Hrana po protokolu GAPS je predvsem zdrava. Z izborom živil, ki so obogatena z vitamini, minerali…lahko pripravljamo različne jedi, tudi krasne sladice.

Pred štirimi leti sem iz potrebe po izboljšanju zdravja sina postala zagovornica diete GAPS. Danes v kulinariki z omenjeno dieto uživam, hkrati pa sem zelo zadovoljna in srečna, ko vsak dan znova vidim kako z užitkom otroka pojesta pripravljeno hrano.

Študije v tujini

  • Adams JB. Summary of dietary, nutritional, and medical treatments for autism – based on over 150 published research studies. ARI Publication 40 – 2013
  • Buie T et al. Evaluation, diagnosis, and treatment of gastrointestinal disorders in individuals with ASDs: a consensus report. Pediatrics. 2010 Jan;125 Suppl 1:S1-18.
  • Wright L et al. Effectiveness of vocabulary intervention for older children with (developmental) language disorder. Int J Lang Commun Disord. 2017 Dec 7.
  • Kashefimehr B et al. The Effect of Sensory Integration Therapy on Occupational Performance in Children With Autism. OTJR (Thorofare N J). 2017 Dec 1.
  • Saad K et al. A Randomized, Placebo-controlled Trial of Digestive Enzymes in Children with Autism Spectrum Disorders Clin Psychopharmacol Neurosci. 2015 Aug; 13(2): 188–193.
  • Naviaux RK. Antipurinergic therapy for autism-An in-depth review. Mitochondrion. 2017Dec16.
  • Sturman N et al. Methylphenidate for children and adolescents with autism spectrum disorder. Cochrane Database Syst Rev. 2017 Nov 21.
  • Guo M et al. Vitamin A improves the symptoms of autism spectrum disorders and decreases 5-hydroxytryptamine (5-HT): A pilot study. Brain Res Bull. 2017 Nov 6.
  • Harris A et al. The Impact of a Horse Riding Intervention on the Social Functioning of Children with Autism Spectrum Disorder. Int J Environ Res Public Health. 2017 Jul 14.
  • Hardan AY et al. A randomized controlled pilot trial of oral N-acetylcysteine in children with autism. Biol Psychiatry. 2012 Jun 1;71(11):956-61.
  • Sathe N et al. Nutritional and Dietary Interventions for Autism Spectrum Disorder: A Systematic Review. Pediatrics. 2017 Jun.
  • Critchfield JW et al. The potential role of probiotics in the management of childhood autism spectrum disorders. Gastroenterol Res Pract. 2011;2011:161358.
  • Lyra L et al. What do Cochrane systematic reviews say about interventions for autism spectrum disorders? Sao Paulo Med J. 2017 Mar-Apr.
  • Kang DW et al. Microbiota Transfer Therapy alters gut ecosystem and improves gastrointestinal and autism symptoms: an open-label study. Microbiome. 2017 Jan 23.
  • Studer N et al. Implementation of early intensive behavioural intervention for children with autism in Switzerland. BMC Psychiatry. 2017 Jan 21.
  • Saad K et al. Randomized controlled trial of vitamin D supplementation in children with autism spectrum disorder. J Child Psychol Psychiatry. 2018 Jan.
  • Drahota A et al. Effects of cognitive behavioral therapy on daily living skills in children with high-functioning autism and concurrent anxiety disorders. J Autism Dev Disord. 2011 Mar.
  • Mohammadzaheri F et al. A randomized clinical trial comparison between pivotal response treatment (PRT) and structured applied behavior analysis (ABA) intervention for children with autism. J Autism Dev Disord. 2014 Nov.
  • Orinstein AJ et al. Intervention for optimal outcome in children and adolescents with a history of autism. J Dev Behav Pediatr. 2014 May.
  • Schaaf RC et al. An intervention for sensory difficulties in children with autism: a randomized trial. J Autism Dev Disord. 2014 Jul;44(7):1493-506.
  • Watanabe T. et al. Clinical and neural effects of six-week administration of oxytocin on core symptoms of autism. Brain. 2015 Nov;138(Pt 11):3400-12.
  • Giannotti F et al. An open-label study of controlled-release melatonin in treatment of sleep disorders in children with autism. J Autism Dev Disord. 2006 Aug;36(6):741-52.
  • Rossignol DA et al. Hyperbaric treatment for children with autism: a multicenter, randomized, double-blind, controlled trial. BMC Pediatr. 2009 Mar 13;9:21.
  • Schneider CK et al. Oral human immunoglobulin for children with autism and gastrointestinal dysfunction: a prospective, open-label study. J Autism Dev Disord. 2006 Nov;36(8):1053-64.
  • Coben R et al. Neurofeedback for autistic spectrum disorder: a review of the literature. Appl Psychophysiol Biofeedback. 2010 Mar;35(1):83-105.
  • Whipple J. Music in intervention for children and adolescents with autism: a meta-analysis. J Music Ther. 2004 Summer;41(2):90-106.
  • Paul R. Interventions to improve communication in autism. Child Adolesc Psychiatr Clin N Am. 2008 Oct;17(4):835-56, ix-x.
  • Bellini S et al. Social skills training for youth with autism spectrum disorders. Child Adolesc Psychiatr Clin N Am. 2008 Oct;17(4):857-73, x.
  • Jia F et al. Core symptoms of autism improved after vitamin D supplementation. Pediatrics. 2015 Jan;135(1):e196-8.
  • Warren Z et al. A systematic review of early intensive intervention for autism spectrum disorders. Pediatrics. 2011 May;127(5):e1303-11.

Potrebujete naš nasvet ali usmeritev?

Želimo vam ponuditi vse informacije in odgovore na vaša vprašanja o avtizmu in Aspergerjevem sindromu.

Zveza NVO za avtizem Slovenije

Tržaška cesta 2
SI-1000 Ljubljana

Kontakt

E-mail: zveza.avtizem@gmail.com

Spremljajte nas tudi na FB

Pin It on Pinterest