Pomoč družini

Zagotoviti želimo kakovostno in ustrezno obravnavo ter pomoč osebam s SAM in njihovim družinam.

;

Metode pomoči

 

Vedenjsko kognitivna terapija

Vedenjsko kognitivna psihoterapija (VKT) je oblika psihoterapije, ki izhaja iz predpostavke, da misli vplivajo na naša čustva, vedenje in telesne odzive. S spremembo mišljenja dosežemo spremembo v vedenju. V terapiji se poskuša indentificirati nefunkcionalne misli in vedenja ter jih preoblikovati v bolj zdrave in koristne. Povdarek je na konkretnih aktualnih težavah tukaj in zdaj, manj na preteklosti. Je močno ciljno orientirana in časovno določena.

Končni cilj VKT je modifikacija vedenja in misli, ki se ob tem pojavljajo. Posameznik je po končanem tretmaju sposoben samostojno nadzorovati misli in razume, da so misli tiste, ki sooblikujejo vedenje. Na koncu pa nam seveda ni dovolj, da zna posameznik zgolj nadzorovati misli, naj pomembnejše je, da se v dejanskih situacijah spremeni tudi nezaželeno vedenje oz. odstrani motnja.

Najpogostejša kritika VKT je, da je simptomatsko usmerjena in se ne usmerja v globino problema, zato naj bi se simptomi povrnili, tudi v kakšni drugi obliki (relaps simptomov). Sodobne raziskave so to tezo ovrgle. VKT je učinkovita terapija, če seveda težavo dobro konceptualiziramo in jo rešimo pri njen vzroku.

Transakcijska analiza

Transakcijska analiza (TA) je celovita teorija osebnosti in sistemska psihoterapija za osebnostno rast in doseganje osebne spremembe. Bistvena značilnost pristopa je, da na enostaven in razumljiv način razlaga kompleksne koncepte in uporabnikom ponuja številna orodja, s pomočjo katerih lahko razumejo in spreminjajo intrapsihične ter medosebne procese. Vsebuje teorijo osebnosti, razvoja, komunikacije in psihopatologije. Transakcijska analiza se v praksi uporablja kot psihoterapija, utemeljena je na klinčno uporabnih principih, njeno uporabnost pa potrjuje tudi sodoben razvoj nevroznanosti. Uporablja se za obravnavo vseh oblik duševnih težav, od vsakodnevnih življenjskih problemov, do globoke psihopatologije, kot je psihoza. Metode psihoterapije so uporabne pri delu s posamezniki, skupinami, pari in družinami.

Čeprav transakcijska analiza izvira iz psihoanalize, je ogromno njenih metod in tehnik utemeljenih na kognitivno-vedenjski psihoterapiji, ki dokazano učinkuje pri obravnavi oseb z aspergerjevim sindromom. Pristopi transakcijske analize se učinkovito uporabljajo tako pri mladostnikih in odraslih z aspergerjevim sindromom ali visokofunkcionalnim avtizmom kot tudi pri obravnavi njihovih staršev, sorojencev ali drugih oseb, ki so kakorkoli povezane z osebo z avtizmom. Velika dodana vrednost transakcijske analize pri obravnavi avtizma je v tem, da večino konceptov enostavno prikaže s slikami in diagrami. Čeprav nekateri strokovnjaki in psihoterapevti transkacijsko analizo kritizirajo, ker naj bi bila preveč poenostavljena, je to v resnici njena velika prednost. Transakcijska analiza namreč kompleksne duševne procese razlaga na enostaven način in jih ponazori s slikami, ki so razumljive tudi osebam z aspergerjevim sindromom in visokofunkcionalnim avtizmom.

Model ego-stanj predstavlja kompleksno vendar jasno teorijo osebnosti, saj razloži posameznikovo strukturo osebnosti in njegovo funkcioniranje (mišljenje, čustvovanje, vedenje). Življenjski scenarij (Life-script) ponuja slikovito razlago, kako se v odnosih z našimi pomembnimi bližnjimi tekom zgodnjega razvoja oblikujejo predstave o sebi, drugih in svetu, na podlagi katerih razvijemo tipične vzorce mišljenja, čustvovanja in vedenja. Le-ti izvirajo iz naše preteklosti in vplivajo na naše funkcioniranje v sedanjosti. Teorija komunikacije s svojo analizo transakcij ponuja širok vpogled v analizo in razumevanje medosebnih odnosov. Uporabna ni zgolj v psihoterapiji, ampak ima neprecenljivo uporabno vrednost pri preučevanju vseh oblik sistemov (šola, podjetje, skupnost, …). Eden izmed najbolj poznanih konceptov, ki izhajajo iz teorije komunikacije je koncept iger, uporabljajo pa ga številni terapevti in drugi.

Teacch

Pristop omogoča številne prilagoditve okolja glede na zmožnosti osebe z avtizmom, kar pomeni, da lahko prilagoditve segajo od minimalnih prilagoditev npr. na delovnem mestu do obsežnejših prilagoditev npr. že pri negi in skrbi zase. V prvi vrsti moramo ugotoviti, kje se pojavljajo težave; ali gre za težave izvršilnih funkcij in težave sekvencioniranja, težave osredotočanja na detajle, ozke interese, težave multiple percepcije, težave teorije ume, težave procesiranja informacij, težave časovne in/ali prostorske organizacije in motoričnega načrtovanja, težave senzorne integracije (hiper- ali hiposenzibilnost)… Glede na vrsto in stopnjo izraženosti teh in drugih težav ter glede na zmožnosti osebe ocenimo, koliko in kakšne prilagoditve okolja bomo uvedli.

Osebe z avtizmom imajo pogosto moteno časovno in prostorsko organizacijo in imajo težave s sledenjem sekvencam. Zato so jim lahko vizualna pomagala, bodisi pisna ali slikovna, v veliko pomoč. V družini je npr. smiselno določiti zadolžitve članov, za kar se lahko uporabi slikovna ali pisna check-lista in opomniki na vidnih mestih, ki opominjajo na dnevne ali tedenske zadolžitve. Smiselno je uvesti tudi dnevni urnik, ki osebi pove, kaj se je zgodilo, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo. Ob spremembi se tudi to predstavi v urniku, kar osebo z avtizmom pomiri in jo pripravi na nov dogodek. Če je oseba zmožna uporabe IKT, lahko ima tak urnik tudi na svojem telefonu ali na tablici. Obe možnosti omogočata tudi nastavitve opomnikov, ki lahko osebo usmerita na nekaj, kar bo sledilo ali kaj mora narediti.

Če nanizamo še nekaj primerov rabe TEACCH v vsakdanu: nudenje check-liste oziroma seznama pri nakupovanju ali pri jutranji rutini nege, nudenje slikovnega ali pisnega zaporedja korakov pri umivanju oken, peki palačink, ali pripravi zajtrka, označba polic v omari za orientacijo, kaj obleči v kakšnem vremenu in letnem času, organizacija delovnega okolja, ki omogoča taktilno preobčutljivi osebi večji osebni prostor ali vizualno občutljivi osebi temnejši prostor, organizacija delovnega okolja z delovnim sistemom – npr. stvari, ki jih moraš narediti so na levi, stvari, ki jih opraviš, zlagaš na desno, stvari, ki ti delajo težave, odlagaš v posebno škatlo…

Želimo vam ponuditi vse informacije in odgovore na vaša vprašanja o avtizmu in Aspergerjevem sindromu.

Zveza NVO za avtizem Slovenije

Tržaška cesta 2
SI-1000 Ljubljana

Kontakt

E-mail: zveza.avtizem@gmail.com

Spremljajte nas tudi na FB

Pin It on Pinterest