Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije (v nadaljevanju Zveza za avtizem) v
nadaljevanju podaja predlog za dopolnitev 114. člena predloga Zakona o visokem
šolstvu.
V novem predlogu Zakona o visokem šolstvu so študenti s posebnimi potrebami
opredeljeni v 114. členu. Prvi odstavek le tega navaja: »Študenti s posebnimi
potrebami so študenti z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali
senzoričnimi okvarami (npr. študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti,
študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani študenti) ter študenti s
psihosocialnimi težavami«.
Ta opredelitev ne zajema študentov z avtizmom oz. avtističnimi motnjami. Prav tako
le-teh ne moremo uvrstiti v nobeno izmed navedenih kategorij, ki so v predlogu zakona
navedene. Novi zakon jim tako jemlje pravice, pridobljene z Zakonom za urejanje
položaja študentov (ZUPŠ-1) v letu 2022 in to brez utemeljitve in strokovne podlage.
WHO navaja, da so motnje avtističnega spektra (MAS), avtizem, raznolika skupina
stanj. Zanje je značilna določena stopnja težav v socialni interakciji in komunikaciji.
Drugi značilni elementi vključujejo netipične vzorce dejavnosti in vedenja, kot so težave
pri prehodu iz ene dejavnosti v drugo, osredotočenost na podrobnosti ter posebnosti
na področju senzornega zaznavanja.
Prav tako WHO navaja, da ima avtizem v povprečju 1 na 100 otrok. Ker je avtizem
stanje, ki traja celo življenje, imamo tudi v študentski populaciji posameznike z
avtizmom. Tudi v okviru Zveze za avtizem se pri svojem delu srečujemo s študenti in
njihovimi družinami, ki poiščejo našo strokovno pomoč, pogosto tudi v zvezi s
prepoznavanjem in upoštevanjem posebnosti, ki jih imajo kot posamezniki z avtizmom

v času izobraževanja na fakultetah. Zato menimo, da študenti z avtizmom, kot
samostojna kategorija študentov s posebnimi potrebami, nikakor ne smejo biti izvzeti,
iz Zakona o visokem šolstvu.
Predlagamo, da se ohrani opredelitev študentov s posebnimi potrebami, zapisana v
predlogu zakona o visokem šolstvu po javni obravnavi, z dne 16. 9. 2024. V tem
predlogu prvi odstavek 113. člena, navaja: »Študenti s posebnimi potrebami so slepi
in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni
študenti, študenti z govorno-jezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na
posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti,
študenti z motnjami avtističnega spektra ter študenti s psihosocialnimi težavami«.
Gre za opredelitev, skladno z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
(ZUOPP-1), ki ureja področje izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi
potrebami v osnovni in srednji šoli. Z vidika vertikalne in kontinuirane obravnave
predlagamo uporabo enake terminologije tudi na področju visokega šolstva.
Glede na to, da gre pri ZUOPP-1 in ZUPŠ-1 za lex specialis in lex posterior (ter
definicijo otrok in študentov s posebnimi potrebami v obeh) v odnosu do Zakona o
izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI), se nikakor ne moremo strinjati z definicijo, ki
jo uporablja slednji in jo povzema novi Zakon o visokem šolstvu.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v svojih Smernicah za prenovo
visokošolskega strokovnega izobraževanja s predlogom izvedbenega načrta leta 2022
zapisalo: »Prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic je, da ima vsakdo pravico
do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega
učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno
udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela v vsej Evropski
uniji. Četrto načelo evropskega stebra socialnih pravic je, da ima vsakdo pravico do
hitre in prilagojene pomoči za izboljšanje možnosti za zaposlitev ali samozaposlitev.
Pravica do pomoči vključuje pravico do podpore za usposabljanje in prekvalifikacijo…«
»…sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali ustrezati različnim individualnim
potrebam, sposobnostim in zmožnostim vseh učečih se. Hkrati bi morali zagotavljati
učne priložnosti za vse…«. S smernicami se v Zvezi za avtizem strinjamo, jih
pozdravljamo in opozarjamo na pomen sledenja le-tem tudi pri pripravi novega Zakona
o visokem šolstvu. S tem bi ministrstvo tudi prispevalo k doseganju cilja Strategije

Evropa 2020, da naj bi najmanj 40 % prebivalcev v starostni skupini 30 do 34 let imelo
visokošolsko izobrazbo.
Pripravljeni smo aktivno sodelovati pri oblikovanju potrebnih prilagoditev za študente z
avtizmom v študijskem procesu. Želimo namreč, da so študentje z avtizmom priznani
kot študentje s posebnimi potrebami, s pravico do vseh potrebnih prilagoditev z
namenom zagotavljanja enakih možnosti izobraževanja, skladno z načeli Evropskega
stebra socialnih pravic.

Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije
Predsednica, dr. Jerneja Šavrič

Pin It on Pinterest

Share This