Člani Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije  smo ob podpori Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije 

izpeljali okroglo mizo, ki smo jo naslovili

Strokovno o pravicah in potrebah otrok s posebnimi potrebami. 

Okrogla miza je potekala v sredo, 6. oktobra 2021 ob 14.00 preko spletne aplikacije ZOOM.

Zahvaljujemo se vsem udeležencem, še posebej pa tistim sogovornikom okrogle mize, ki so se odzvali na naše povabilo in so bili pripravljeni izraziti stališča in poglede na obravnavano temo:

  • Združenje za socialno pedagogiko, Tea Vukomanović
  • Pedagoška fakulteta v Lj, Univerza v Ljubljani – dr. Ana Bezenšek
  • Center za sluh in govor Maribor – Samo Rumež
  • Zbornica kliničnih psihologov Slovenije – dr. Andreja Mikuž
  • Pravna pisarna in mediacija, dr. Nina  Ana Jäger
  • ZRSŠ, dr. Natalija Vovk Ornik
  • PeK, Ambulanta za avtizem, Jerneja Maček, dr. med., spec. psihiatrije.

Iskrena zahvala tudi moderatorki okrogle mize, Sandri Bohinec Gorjak. 

Vsi sogovorniki smo se strinjali, da so pravice otrok s posebnimi potrebami do stalnega spremljevalca kršene že več let in pomenijo neenake možnosti do izobraževanja za vse tiste otroke, ki potrebujejo stalnega spremljevalca, pa te možnosti nimajo, zato jih je potrebno odpraviti nemudoma. Vsaka sprememba zakonodaje pa mora nastati v dialogu s strokovnimi delavci različnih profilov, tako pravnikov kot strokovnih delavcev s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, psihologov, pedopsihiatrov in drugih zdravstvenih in pedagoških delavcev. Posamezni sogovorniki so izrazili skrb nad odsotnostjo vabljenih predstavnikov Ministrstva za izobraževanje na tej okrogli mizi in izrazili zahtevo, da se vključijo v oblikovanje zakonodaje, katero je Ministrstvo navedlo v pisnih pojasnilih na naša vprašanja.

Želimo biti slišani in upoštevani, smo se v en glas strinjali.

Okrogla miza je potekala v sredo, 6. oktobra 2021 ob 14.00 preko spletne aplikacije ZOOM.

Sogovorniki okrogle mize, ki so se odzvali na naše povabilo in so v njej izrazili svoja stališča in poglede na obravnavano temo:

  • Pravna pisarna in mediacija, dr. Nina  Ana Jäger,
  • Združenje za socialno pedagogiko, Tea Vukomanović,
  • Pedagoška fakulteta v Lj, Univerza v Ljubljani – dr. Ana Bezenšek,
  • Center za sluh in govor Maribor – Samo Rumež,
  • Zbornica kliničnih psihologov Slovenije – dr. Andreja Mikuž,
  • ZRSŠ, dr. Natalija Vovk Ornik,
  • PeK, Ambulanta za avtizem, Jerneja Maček, dr. med., spec. psihiatrije.

 Vabljeni še:

  • Varuh človekovih pravic, Peter Svetina  – opravičil.
  • MIZŠ, državni sekretar Damir Orehovec – opravičil.
  • MIZŠ, mag. Polona Šoln Vrbinc  – opravičila.
  • Društvo SRP Slovenije, mag. Marko Strle – opravičil.

Okroglo mizo je moderirala Sandra Bohinec Gorjak. Udeležilo se jo je 83 udeležencev.

Vsi sogovorniki so se strinjali, da so pravice otrok s posebnimi potrebami do stalnega spremljevalca kršene že več let in pomenijo neenake možnosti do izobraževanja za vse tiste otroke, ki potrebujejo stalnega spremljevalca, pa te možnosti nimajo, zato jih je potrebno odpraviti nemudoma. Vsaka sprememba zakonodaje pa mora nastati v dialogu s strokovnimi delavci različnih profilov, tako pravnikov kot strokovnih delavcev s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, psihologov, pedopsihiatrov in drugih zdravstvenih in pedagoških delavcev. Posamezni sogovorniki so izrazili skrb nad odsotnostjo vabljenih predstavnikov Ministrstva za izobraževanje na tej okrogli mizi in izrazili zahtevo, da se vključijo v oblikovanje zakonodaje, katero je Ministrstvo navedlo v pisnih pojasnilih na naša vprašanja. »Želimo biti slišani in upoštevani«, smo se ob koncu v en glas strinjali.

Povedali so:

Dr. Nina Ana Jager je poudarila, da ne gre za vprašanje, ali imeti ali ne imeti spremljevalca, temveč, za vprašanje, ali uresničevati ali ne uresničevati temeljno človekovo pravico kot je enakost ljudi pred zakonom. Gre za diskriminatoren Zakon do otrok z avtizmom, saj gre za negativno diskriminacijo, ki žal v šoli ne omogoča inkluzije, ampak omogoča diskluzijo. Meni, da morajo biti v spremembo zakonodaje vključeni strokovnjaki s področja avtizma in pravna stroka. Izrazila je skrb, ker samo en član omizja te okrogle mize sodeluje pri spreminjanju zakonodaje. Meni, da bi MIZŠ lahko dal  veliko bolj podrobne informacije o tem, v kateri fazi sprejemanja je nov zakon, ki zahteva visok profesionalizem.

Tea Vukomanović je poudarila, da prihaja v imenu članic njihovega društva, ki so tako v vlogi svetovalne službe v vrtcih in šolah, kot tudi izvajalcev dodatne strokovne pomoči.   Z otroki s čustveno – vedenjskimi motnjami in z otroki z avtizmom se srečujejo v različnih oblikah svojega dela. Poudarila je pomen spremljevalca za otroka z avtizmom kot preventivo pred pojavom neustreznih vedenjskih vzorcev. Poudarila je, da morajo imeti spremljevalci ustrezna znanja že pred nastopom dela spremljevalca. Meni, da je potrebno zagotoviti spremljevalce tudi za otroke vključene v program z nižjim izobrazbenim standardom.  Izpostavi zahtevo po dialogu z MIZŠ pri pripravi nove zakonodaje.

Dr. Ana Bezenšek meni, da otroci z avtizmom nujno potrebujejo podporo spremljevalca. Poudari, da se avtizem pomembno manifestira na področju vedenja, zato je veliko priložnosti, da pride do težav v vedenju v različnih situacijah, in prav zato potrebujejo otroci oporo spremljevalca, ki bo imel ustrezna znanja, ki naj ga spremljevalci dobijo na dveh ravneh, vključno s supervizijo in intervizijo. Izpostavi tudi potrebo po tem, da se vzpostavijo finančni, kadrovski in drugi standardi za spremljevalce in da je nujno treba poiskati sistemsko obliko usposabljanja spremljevalcev otrok  z avtizmom.

Samo Rumež je prenesel informacijo, da je CSGM skupaj z drugimi zavodi, ki izobražujejo otroke z avtizmom že vključen v aktualno spreminjanje zakonodaje. Poudari, da predstavniki Zavodov, ki sodelujejo pri spreminjanju zakonodaje dajejo predloge na podlagi njihovih izkušenj pri delu z otroki z avtizmom v njihovih Zavodih.  Postregel je z informacijo, da so kolegice, zaposlene na CSGM že pred časom pripravile za potrebe MIZŠ smernice, kakšne so naloge in obveznosti spremljevalca otrok  z avtizmom. Imajo vizijo, da bodo strokovni centri, ki naj bi se ustanovili, izvajali tudi izobraževanja za spremljevalce otrok  z avtizmom. Predlaga, da Zveza pripravi zaključke te okrogle mize, jih posreduje na MIZŠ skupaj s predlogom, da se vključi v pripravo nove zakonodaje tudi strokovnjake – sogovornike te okrogle mize, oz. institucije, katere na okrogli mizi zastopajo.

Dr. Andreja Mikuž  meni, da naj pravice za otroke s posebnimi potrebami temeljijo na potrebah teh otrok. Meni, da potrebujemo zakon, ki bo omogočal dovolj fleksibilnosti pri razporejanju oseb, ki bi podprle otroka v vrtcu ali v šoli, ker se otrokove potrebe spreminjajo. Poudari tudi vlogo staršev pri izbiri spremljevalca, ki mora imeti natančno opredeljene naloge.

Dr. Natalija Vovk Ornik je prenesla informacijo, da na ZRSŠ še niso seznanjeni s tem, kakšne spremembe se pripravljajo. Otroci z avtizmom za sedaj nimajo pravice do stalnega spremljevalca. Člani KUOPP v strokovnem mnenju navedejo, da otrok potrebuje začasnega spremljevalca, in na podlagi tega MIZŠ v nekaterih primerih ugodi vlogi šole do zaposlitve spremljevalca »po specifiki«. Poudarila je, da je potrebno otrokom zagotoviti takšne oblike pomoči, da bodo lahko razvijali samostojnost, da ne bo razvil pasivnosti in odvisnosti od spremljevalca. Izrazi stališče, da si na ZRSŠ želijo sodelovanja z MIZŠ pri pripravi nove zakonodaje.

Dr. Jerneja Maček je izrazila razočaranje, ker na okrogli mizi ni nikogar iz MIZŠ, saj je po razpravi v državnem zboru, ki se je junija tega leta razvila na odboru na izobraževanje, pričakovala nadaljevanje te razprave. Meni, da je potrebno spremljati močna in šibka področja otroka, in glede na to  prilagajati pomoč, ki jo potrebuje. Spreminja se tudi potreba po spremljevalcu. Podpira idejo, da se zakon spremeni, ker začasni spremljevalec za otroka z avtizmom ni ustrezna rešitev. Opozorila je tudi na pomen ustreznega usmerjenja otrok v zanje primerne programe izobraževanja. Poudari, da z novim zakonom, k nastaja, ni seznanjena in skrbi jo, da tako malo strokovnjakov s tega področja ve,  kakšne spremembe zakonodaje že nastajajo. Otroci, ki nimajo spremljevalca, prihajajo obupani in lahko tudi povsem izčrpani. Izrazi pripravljenost Ambulante za avtizem pri oblikovanju nove zakonodaje, saj deluje pri njih tim izkušenih strokovnjakov.

V sled vsega navedenega ne le želimo, temveč zahtevamo dialog različnih strokovnjakov v Sloveniji s področja avtizma pri oblikovanju nove zakonodaje za več pravic otrok s posebnimi potrebami, tudi z avtizmom, saj je za pripravo učinkovite zakonodaje potrebno multidisciplinarno sodelovanje strokovnjakov, ki so dnevno v stiku z otroki z avtizmom in z njihovimi družinami kot tudi z zaposlenimi v izobraževanju. Pozivamo, da se pravica otroka do spremljevalca ne opredeli samo v izobraževalnih programih z enakovrednim izobraževalnim standardom in v srednjih šolah, temveč v vseh programih vzgoje in izobraževanja.

Okroglo mizo smo posneli, da si jo lahko ogledajo tudi vsi tisti, ki so jo iz tega ali onega razloga zamudili. T U K A J  je povezava do posnetka.

Zveza za avtizem Slovenije izvaja projekt Avtizem SAM z drugimi II, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Ena od pomembnih projektnih aktivnosti je tudi zagovorništvo. Tokrat smo bili znova v vlogi zagovornika vseh tistih otrok, ki potrebujejo na svoji izobraževalni poti stalnega spremljevalca.

         

Pin It on Pinterest

Share This