Tudi prazničen dan nas ne ustavi. Kljub dnevu samostojnosti in enotnosti smo izvedli zadnje srečanje podporne skupine za starše v tem letu.
Z udeleženkami smo skozi dvourni pogovor ugotovile, da imajo otroci z avtizmom, oziroma na splošno otroci s posebnimi potrebami bistveno manj možnosti za vključevanje v prostočasne aktivnosti, kot njihovi nevrotipični vrstniki.
Razlogov za to je več: en od razlogov je tekmovalna in k rezultatom usmerjena sodobna družba, kar se zrcali tudi v izvajanju prostočasnih aktivnosti, kjer so otroci s posebnimi potrebami manj konkurenčni in takšen način izvajanja dejavnosti zanje ni niti primeren niti privlačen. Drug razlog je ta, da izvajalci teh dejavnosti v večini niso opremljeni z ustreznimi znanji in strategijami za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. Pomemben razlog je tudi ta, da je velika večina prostočasnih aktivnosti plačljivih in da si tega ne zmorejo privoščiti vse družine. Včasih pa tudi otrok s posebnimi potrebami iz različnih razlogov ni pripravljen na vključevanje v prostočasno aktivnost. Društva in zavodi, ki izvajajo prostočasne aktivnosti nimajo enako zagotovljene (finančne) podpore na nivoju lokalnih skupnosti. Nekatere občine podpirajo tovrstne aktivnosti, spet druge občine pa ne. Prav tako ni sistemske podpore za tovrstne aktivnosti na nacionalnem nivoju.
Strinjali smo se z mnenjem mame, ki je ob današnjem prazniku ugotavljala, da ob dnevu samostojnosti in enotnosti žal še nismo dovolj niti enotni niti povezani, da bi zmogli sistemsko spremeniti področje pravic za osebe s posebnimi potrebami.
Ugotovili smo, da nas čaka še veliko prepotrebnih sistemskih sprememb in da je povezovanje staršev in strokovnih delavcev nujno. Nanizalo se je za en kupček idej, kaj lahko naredimo, oziroma kaj bi lahko naredili za doprinos k spremembam.
Potrebno bi bilo povezati društva in zavode, ki delujejo na različnih področjih posebnih potreb.
Ena od udeleženk je dala pobudo, da bi se skomuniciralo z občinami, da bi občine dodatno sofinancirale izvajalcem tiste programe prostočasnih aktivnosti, ki v svoje aktivnosti vključujejo tudi otroke s posebnimi potrebami, pri čemer bi bil poudarek na vključevanju in ne na končnem rezultatu, kaj ta otrok doseže v tekmovalnem smislu. Lahko bi vzpostavili tudi gibanje »družinam z otroki s posebnimi potrebami prijazna občina«.
Bila je podana tudi pobuda, da bi se informacije o možnostih za kvalitetno vključitev otrok z avtizmom v prostočasne aktivnosti zbrale na enem mestu. Seznam bi se stalno dopolnjeval – dopolnjevali bi ga lahko starši sami – vpisovali bi samo preverjene kvalitetne aktivnosti in izvajalce. Zveza za avtizem bo preučila tehnične možnosti za izvedbo te ideje.
Starši pa se za sedaj znajdejo vsak po svoje.
Ena mama je poročala, da so se starši otrok s posebnimi potrebami povezali in izvajajo gibalne aktivnosti za otroke, ki jih izvajajo z lastnimi resursi ali pa za izvajanje najamejo zunanje izvajalce in jih starši plačajo. Vključujejo tudi sorojence. Aktivnih je približno 15 družin. Prav tako so organizirali podporno skupino za starše, ki deluje v medgeneracijskem centru.
S skupnimi močmi smo zbrali nekaj možnosti za vključevanje otrok z avtizmom v prostočasne aktivnosti:
Zveza za avtizem izvaja gibalne aktivnosti za otroke z avtizmom (brezplačno, v okviru projekta Avtizem SAM z drugimi III. ) Aktivnosti se izvajajo v okolici Žalca, trenutno delujeta 2 manjši skupini (kapacitete so že polne).
V Ljubljani deluje Društvo za kulturo inkluzije, ki izvaja različne prostočasne aktivnosti, prijazne tudi za otroke z avtizmom.
Na Pokljuki deluje Zavod G-rega smučanje, kjer imajo pri učenju smučanja posluh za otroke s posebnimi potrebami.
V Kopru deluje Zavod Modri december, ki v okviru projektov izvaja različne dejavnosti za otroke z avtizmom.
V CPOS v Žalcu se otroci z avtizmom družijo v skupinah, kjer se učijo socialnih veščin (skupine so že polne). Program je delno sofinanciran, delno samoplačniški.
Kvalitetne vadbe za otroka z avtizmom se najde tudi v Judo akademiji Kranj.
V Ljubljani se otroci lahko vključijo k vadbi joge, ki poteka v mini skupini.
Na OŠ Livada v Ljubljani poteka telovadba za otroke s posebnimi potrebami (izvaja jo Društvo za moto-pedagogiko in psihomotoriko).
Gozdna pedagogika – Gozdne čarovnije, ki se izvajajo v Dolu pri Ljubljani (delno subvencionirane dejavnosti).
Atletsko društvo MASS v Ljubljani omogoča rekreativne treninge, ki so bolj primerni za otroke z avtizmom, kot pa tekmovalni treningi.
Hvala vsem udeleženkam za konstruktiven pogovor.
Znova se srečamo v letu 2024. Prijavnico in termine bomo objavili v januarju 2024.
Srečanje je potekalo v programu Avtizem SAM z drugimi III, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Vse aktivnosti so za udeležence brezplačne.
